Čebelarsko društvo Ljubljan Most-Polje

Pregovor o čebelah

Čebela taka je kot njiva:

če hočeš, da kaj da ti, 
ji moraš tudi dati in ne samo jemati.

Dobrodošli!

Matica in delavke

Naj medi!

Trot


Štirje prekmurski biseri

  

Kljub temu, da je Slovenija majhna dežela, skriva številne znane in manj znane bisere. Kar štiri smo čebelarke in čebelarji ČD Ljubljana Moste-Polje obiskali prvo novembrsko soboto. Do zadnjega sedeža napolnjen avtobus nas je popeljal v smeri Prlekije, Štajerske in prekmurskih ravnic. Tja smo se podali v jutranjih urah na celodnevno druženje.

 

Tovrstna druženja so eden ključnih elementov, ki vsakemu članu dajejo občutek pripadnosti skupini na eni strani. Na drugi strani pa zavedanje, da lahko vsak član najde podporo skupine, ne glede na dejstvo, da vsak čebelari zase. Izleti, kot smo mu bili priča, niso zgolj obiskovanje nekih točk, znamenitosti. Le-ti omogočajo udeležencu nov pogled na probleme s katerimi se dnevno srečuje. To pa nam daje voljo, zagon in energijo za prihodnost ter možnost za lažje preživetje v svetu, v kakršnem živimo.

 

Bučni biser

 

Naša prva destinacija je bila oljarna Kocbek (Sveti Jurij ob Ščavnici). Tu že tretja generacija predeluje bučna semena. Od samega leta 1929 oskrbujejo potrošnike z visokokvalitetnim bučnim oljem. Olje pridobivajo tako po metodi hladnega in toplega stiskanja. Poleg tega so se podali tudi v specialne izdelke, ki vsebujejo bučna semena, kot so čokolada, testenine in salama.

 

Izvedeli smo mnogo zanimivih dejstev o bučah in olju, kot na primer, da:

- so prvo bučno olje naredili v Framu pri Mariboru že davnega leta 1750;

- obstaja 825 sort buč in samo ena od teh je primerna za olje;

- buče zrastejo na istem polju vsako tretje leto;

- posušeno bučno seme se lahko skladišči do dve leti;

- je za en liter olja potrebnih 3 do 6 kilogramov bučnih semen (ali 30 do 60 povprečno velikih buč), odvisno od metode stiskanja;

- na enem hektaru zraste 18.000 buč;

- pri predelavi semen ni nobenega odpada, saj stisnjena semena uporabijo ribiči ali kmetje za povečevanje mlečnosti krav.

 

Čebelarski biser

 

V bližini kraja Melinci, nas je v centru apiterapije pričakal stanovski kolega, g. Štefan Šemen, Čebelari že 30 let. Predstavil nam je katere čebelje izdelke dela s pomočjo čebel v približno 800 panjih. Ker čebele tudi prevaža na pašo po celi Sloveniji, smo imeli priložnost videti in poizkusiti kar 11 sort medu. Med drugim nudi tudi med kraškega žepka, oljne ogrščice in ajdov med. Na lokaciji, kjer smo se družili, g. Šemen izvaja apiterapijo. Tu ima čebelnjak namenjen vdihavanju arom voska, medu in propolisa, kjer lahko prespi do 5 oseb. Kapacitete namerava razširiti še za dodatnih 10 ležišč. Izvedeli smo tudi kako koristna je medena masaža, ki se jo izvaja s cvetličnim medom in med zaradi higroskopičnosti (vpija vlago) lahko služi kot prvi pokazatelj zdravstvenih težav. G. Šemen je zaključku poudaril, da smo čebelarji veliki entuziasti in vedno verjamemo ter upamo v boljši jutri, kar nas drži pokonci.

 

Paradižnikov biser

 

V poznih popoldanskih urah smo se podali na obisk predzadnjega bisera in sicer v kraj Renkovce. V podjetju Paradajz d.o.o. pridelujejo paradižnik stare slovenske sorte briljant. Izdelke tržijo pod blagovno znamko Lušt. Navdušujočo zgodbo, ki jo uspešno pišejo od leto 2012, nam je predstavila ga. Svetlana Šumak. Paradižnike gojijo v steklenjaku površine 6 hektarov. V bližini se nahaja geotermalna vrtina, s pomočjo katere se ogreva steklenjake, kjer je idealna temperatura med 22 in 28 stopinjami Celzija. Sezona obiranja paradižnika je od aprila do decembra. Pridelajo ga med 3.000 in 3.500 ton letno. Celoten pridelek prodajo v Sloveniji.

 

Za opraševanje uporabljajo laboratorijsko vzgojene čmrlje iz Španije. Vsako leto uvozijo približno 11.000 družin. Na vsakih deset metrov je potrebnih 10 do 15 panjev; v enem panju pa živi 70 do 80 osebkov. Panje zamenjajo vsakih 6 tednov. Za opraševanje se ne uporablja čebel zato, ker so čmrlji manj napadalni, imajo daljši rilček za opraševanje (24 milimetrov, čebela zgolj 6), in zadnji razlog je, da čebele vonj paradižnikov bolj odganja kot privlači.

 

Vinski biser

 

Za likof smo se že v polmraku parkirali v vinskem hramu Franca Kupljena. Tako smo naše popotovanje »zašpinili« v Okoslavcih, kjer so nas že čakali z okusnim kosilom. Ogledali smo si eno od šestih kleti ter uživali v poizkušini mladega vina sorte Chardonnay (z oznako Pubec) in Traminca. Tradicija podjetja Vinar Kupljen d.o.o. sega daleč nazaj, saj so se že njihovi pradedje ukvarjali z vinogradništvom in vinarstvom. Vinograde imajo na Kapelskem gričevju. Na številnih parcelah obdelujejo 30 hektarov vinogradov ali 120.000 trt. Letno napolnijo 30 do 40 tisoč steklenic – buteljk. Kapaciteta vseh kleti znaša 200 tisoč litrov. Z odličnim mladim vinom smo nazdravili v opečnato obokani kleti. V njej zorijo vrhunska vina v lesenih hrastovih sodih, nato pa počivajo v jeklenih tankih.

 

Ponosni smo bili, da se nam je na izletu pridružil tudi g. Stane Jančar, starosta slovenskih čebelarjev in velik poznavalec naravnih metod zatiranja varoj. Kljub celodnevnim aktivnostim, si je g. Stane Jančar vzel čas za vsakogar, ki je hotel izvedeti več o pripravku KAS-80. Zapišemo lahko, da v Sloveniji ni prav veliko strokovnjakov, ki so povezali področje kemije in čebelarstva ter ga še danes udejanjajo v praksi.

 

Ob koncu lahko še povzamemo, da smo se kljub dežju, ki nas je ob prihodku pričakal v Sostrem, razšli z nasmehi na obrazu. Hkrati pa nas je nadajalo upanju, da čim prej ponovimo takšno srečanje v vsaj enakem, če ne še večjem številu in spoznamo še kakšne bisere ter navdihujoče zgodbe, kot smo jo 5.11.2016 spoznali v Prekmurju in okolici.

Osnovni podatki

ČD Ljubljana Moste - Polje
Veliko Trebeljevo 32
1260 Ljubljana

Uradne ure: V društvenih prostorih vsak prvi torek v mesecu od 18:00 do 22:00( v zimskem času), od 20:00 do 21:00 (v letnem času)


T


CD Moste-Polje